Ob prenovi pravopisnih pravil je bilo predlagano tudi, naj Pravopisna komisija upošteva pobudo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI) za spremembo pravopisnega pravila o pisanju začetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih imen. KSZI je zavzela stališče, da bi vse sestavine zemljepisnih imen – razen predlogov in veznikov – zapisovali z veliko začetnico ne glede na to, ali gre za naselbinsko (Nova Vas, Srednji Vrh, Stara Fužina) ali nenaselbinsko ime (Zbiljsko Jezero, Turska Gora). V Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU so v prvi fazi prenove pravopisnih pravil s soglasjem sprejeli odločitev o zapisovanju vseh sestavin naselbinskih imen z veliko začetnico in s tem ukinitev izjem (vas, mesto, selo, trg, naselje), glede razširitve reforme na naselbinska imena pa stališča niso bila enotna. Svoja stališča o pisanju zemljepisnih lastnih imen pa so predstavniki obeh komisij predstavili junija 2019 na posvetu »Srečanje dveh komisij«. Prispevki s tega posveta, ki so hkrati utemeljitve posameznih predlogov, so predstavljeni v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom.
Zaradi nasprotujočih si stališč na posvetu in zavedanja, da bi imela tako celovito zastavljena reforma tudi precejšen vpliv na javno življenje, napise, dokumente ..., je bilo na tem posvetu sklenjeno, da bo Pravopisna komisija pred javno predstavitvijo predloga s pomočjo ankete pridobila tudi mnenje oz. pogled na reformo širšega kroga jezikovnih uporabnikov, torej širše javnosti, še posebej osredotočeno na mnenje širše strokovne javnosti oz. vseh, ki se z jezikom profesionalno ukvarjajo (lektorjev, medijskih delavcev, besedilopiscev …).
V anketnem vprašalniku smo sledili predlogom, podanim na posvetu dveh komisij, zato smo stališča o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen združili v pet skupin in hkrati oblikovali štiri predloge novega pravopisnega pravila o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen (peto stališče namreč ne predvideva spremembe pravopisnega pravila).
Od jezikovnih uporabnikov, vključenih v anketo, smo želeli izvedeti, kateri od predlogov spremembe pravopisnih pravil se jim zdi najustreznejši, ob tem pa jim ponuditi tudi možnost, da se obstoječih pravil ne spreminja ali da predstavijo svoje stališče.
1. predlog: Z veliko začetnico se pišejo vse sestavine zemljepisnih lastnih imen razen predlogov in veznikov.
- Most na Soči, Gradišče (v Slovenskih Goricah)
- Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Trg Svobode, Cesta Dveh Cesarjev, Mestni Trg, Bukov Vrh (naselje in hrib), Šmarna Gora, Velika Planina, Kamniško Sedlo, Baška Grapa, Divje Babe, Hudičev Boršt, Julijske Alpe, Divaški Kras, Bohinjsko Jezero, Jadransko Morje, Piranski Zaliv, Črna Gora, Tretji Rajh, Dolina Smrti, Bližnji Vzhod
2. predlog: Z veliko začetnico se pišejo prav vse sestavine zemljepisnih lastnih imen, vključno s predlogi in vezniki.
- Most Na Soči, Gradišče (V Slovenskih Goricah)
- Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Trg Svobode, Cesta Dveh Cesarjev, Mestni Trg, Bukov Vrh (naselje in hrib), Šmarna Gora, Velika Planina, Kamniško Sedlo, Baška Grapa, Divje Babe, Hudičev Boršt, Julijske Alpe, Divaški Kras, Bohinjsko Jezero, Jadransko Morje, Piranski Zaliv, Črna Gora, Tretji Rajh, Dolina Smrti, Bližnji Vzhod
3. predlog:
(a) Z veliko začetnico se pišejo prav vse sestavine zemljepisnih naselbinskih imen razen predlogov in veznikov. Ukinejo se z malo začetnico pisane izjeme vas, mesto, trg, selo,selce, vesca, vasca, naselje ...
(b) Pravilo za pisanje nenaselbinskih imenih se ne spremeni – z veliko začetnico se piše vedno prva sestavina, neprva le, če je lastno ime.
Za lažje razlikovanje med lastnimi in občnimi sestavinami imen naj se v pravilih podrobneje opišejo posebnosti pri posameznih pomenskih skupinah imen (npr. imena držav, imena gorovij in vzpetin, imena držav...).
Naselbinska imena: Most na Soči, Gradišče (v Slovenskih goricah), Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Bukov Vrh (naselje)
Nenaselbinska imena
- Neprva sestavina je lastno ime: Julijske Alpe, Divaški Kras
- Neprva sestavina je občno poimenovanje: Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg; Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe; Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv
- Težji primeri: Črna gora, Tretji rajh; Hudičev boršt; Dolina smrti; Bližnji vzhod
4. predlog: Namesto delitve na naselbinska in nenaselbinska imena naj se uvede enotna skupina zemljepisna imena.
(a) Z veliko začetnico se pišejo neprva občna poimenovanja, ki so doživela pomenski prenos, razlikovalne sestavine in lastna imena.
(b) Z malo začetnico pišemo neprva občna poimenovanja. To so strokovni izrazi za zemljepisno danost, tudi stilno zaznamovani (geografski, geološki, planinski, urbanistični, arheološki), splošni izrazi (tudi upravno-politični) v besednih zvezah (tudi predložnih), ki so postale lastno ime.
Neprva sestavina v zemljepisnih imenih je
- lastno ime: Most na Soči, Julijske Alpe, Divaški Kras
- nastala s pomenskim prenosom: Kranjska Gora, Zidani Most, Črna Gora, Bukov Vrh (naselje)
- občno poimenovanje: Gradišče (v Slovenskih goricah), Novo mesto, Opatje selo; Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg; Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe, Hudičev boršt; Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv; Tretji rajh, Hudičev boršt, Dolina smrti, Bližnji vzhod
5. predlog: Pravila o zapisovanju velike in male začetnice zemljepisnih lastnih imen naj se ne spreminjajo, ohrani naj se tudi delitev na naselbinska in nenaselbinska imena.
Naselbinska imena
- Novo mesto, Opatje selo
- Bukov Vrh (naselje), Kranjska Gora, Zidani Most, Most na Soči, Gradišče (v Slovenskih goricah)
Nenaselbinska imena
- Julijske Alpe, Divaški Kras
- Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg, Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe, Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv, Črna gora, Tretji rajh, Hudičev boršt, Dolina smrti, Bližnji vzhod
6. možnost: Moje stališče o zapisovanju velike in male začetnice zemljepisnih lastnih imen ni predstavljeno v nobenem od navedenih predlogov.
O anketi
Anketa je bila v spletni aplikacija 1ka uporabnikom dostopna med 28. majem in 26. junijem 2020. Svoj pogled na obravnavano problematiko zapisovanja zemljepisnih lastnih imen je prispevalo 1844 anketiranih.
V povprečju je največ anketiranih starih od 21 do 40 let (48 %), sledijo stari od 41 do 60 let (35 %), do vključno 20 let (9 %), najmanj je bilo starejših od 60 let (8 %).
Največ anketiranih ima univerzitetno izobrazbo ali končano drugo bolonjsko stopnjo (47 %). Sledijo anketirani z bodisi magisterijem bodisi doktoratom znanosti (18 %); srednješolsko izobrazbo (19 %), visokošolsko, višješolsko ali prvo bolonjsko stopnjo (15 %); in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1 %).
45 % anketiranih, ki so končali študij vsaj visokošolske, višješolske oz. prve bolonjske stopnje (n = 1475), ima končan študij jezikoslovne smeri.
Največ anketiranih, ki imajo končano jezikoslovno smer (n = 668), je učiteljev, učiteljic (41 %), sledijo prevajalci, prevajalke (22 %), lektorji, lektorice (13 %), raziskovalci, raziskovalke (10 %).
Rezultati ankete
Največ anketiranih (36 %) spremembam ni naklonjenih, izbrali so peti predlog, ki se zavzema za stališče, da naj se pravopisno pravilo o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen ne spremeni.
32 odstotkov vprašanih se je odločilo za malo začetnico, in sicer bi 20 odstotkov vprašanih vse sestavine zemljepisnih imen razen predlogov in veznikov pisalo z veliko začetnico in tako ukinilo zapisovalne izjeme vas, mesto, selo, vas, trg ter podrobneje razdelalo in opisalo posebnosti pri posameznih pomenskih skupinah za pisanje nenaselbinskih zemljepisnih imen; 12 odstotkov vprašanih bi ukinilo delitev na naselbinska in nenaselbinska imena in pravilo o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen oblikovalo v skladu s pomenskim prenosom, ki ga ali ne doživijo neprva občna poimenovanja zemljepisnih imen.
Za veliko začetnico v neprvi sestavini zemljepisnih imen se je odločilo 30 odstotkov vprašanih, od tega 25 odstotkov za zapis vseh sestavin razen veznikov in predlogov, 5 odstotkov pa bi z veliko začetnico zapisovalo tudi predloge in veznike.
Le 2 odstotka vprašanih se z nobenim od predlogov nista strinjala. Ob že ponujenih predlogih se je tako oblikoval peti predlog o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen, ki ga lahko strnemo takole:
Ukine naj se se delitev na naselbinska in nenaselbinska imena, vse neprve sestavine zemljepisnih imen pišemo z malo začetnico, z veliko začetnico pa le tiste sestavine, ki so že same lastno ime.
- Most na Soči, Gradišče (v Slovenskih goricah)
- Novo mesto, Kranjska gora, Zidani most, Opatje selo, Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg, Bukov vrh (naselje in hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe, Hudičev boršt, Julijske Alpe, Divaški Kras, Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv, Črna gora, Tretji rajh, Dolina smrti, Bližnji vzhod
Rezultati med jezikoslovci
Širša strokovna javnost oz. anketirani, ki imajo z jezikoslovjem povezano smer študija, so v največjem deležu nenaklonjeni spremembam (36 %), med podanimi predlogi pa se jih se jih je največ odločilo za tretji predlog (27 %), sledita prvi (19 %) in četrti predlog (13 %).
|
|
1. predlog
|
2. predlog
|
3. predlog
|
4. predlog
|
5. predlog
|
6. možnost
|
|
Področje študija
|
jezikoslovje
|
19 %
|
4 %
|
27 %
|
13 %
|
36 %
|
1 %
|
|
drugo
|
28 %
|
4 %
|
17 %
|
13 %
|
37 %
|
2 %
|
Preglednica 1: Izbira predloga spremembe pravopisnega pravila o zapisovanju zemljepisnih imen glede na področje študija (n = 1475)
Rezultati glede na izobrazbo
Prav tako je spremembam nenaklonjen tisti del širše javnosti, ki ima doseženo vsaj visokošolsko, višješolsko oz. prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe (37 %). Med ponujenimi predlogi se je največji delež širše javnosti odločil za poenostavitev pravila, in sicer za prvi predlog (28 %), sledita tretji (17 %) in četrti predlog (13 %).
V obeh javnostih (strokovni in širši) je najmanj anketiranih izbralo drugi predlog, zanj so se odločili 4 odstotki strokovne in 4 odstotki širše javnosti.
Rezultati med jezikoslovci glede na poklicno specializacijo
|
|
1. predlog
|
2. predlog
|
3. predlog
|
4. predlog
|
5. predlog
|
6. možnost
|
|
Poklicna specializacija
|
učitelj, učiteljica
|
19 %
|
4 %
|
28 %
|
10 %
|
38 %
|
0 %
|
|
lektor, lektorica
|
7 %
|
3 %
|
24 %
|
17 %
|
46 %
|
2 %
|
|
raziskovalec, raziskovalka
|
28 %
|
9 %
|
30 %
|
4 %
|
26 %
|
3 %
|
|
prevajalec, prevajalka
|
25 %
|
2 %
|
21 %
|
19 %
|
30 %
|
3 %
|
|
drugo
|
18 %
|
2 %
|
32 %
|
15 %
|
33 %
|
0 %
|
Preglednica 2: Izbira predloga spremembe pravopisnega pravila o zapisovanju zemljepisnih imen glede na poklicno specializacijo anketiranih, ki imajo z jezikoslovjem povezano smer študija (n = 668)
Glede na poklicno specializacijo je v vseh skupinah – razen med raziskovalci in raziskovalkami – največji delež nenaklonjen spremembam, v največjem deležu so spremembam nenaklonjeni lektorji oz. lektorice (46 %), v najmanjšem pa raziskovalci oz. raziskovalke (26 %).
Med podanimi predlogi se je največ učiteljev oz. učiteljic (28 %), lektorjev oz. lektoric (24 %), raziskovalcev oz. raziskovalk (30 %) in drugih (npr. uredniki oz. urednice, novinarji oz. novinarke …) odločilo za tretji predlog, prevajalci oz. prevajalke so v največjem deležu med predlogi izbrali prvi predlog (25 %).
Večina anketiranih glede na poklicno specializacijo je najmanj naklonjena drugemu predlogu, predlog podpirajo 4 odstotki učiteljev oz. učiteljic, 3 odstotki lektorjev oz. lektoric, 2 odstotka prevajalcev oz. prevajalk in 2 odstotka drugih. Raziskovalci oz. raziskovalke pa so najmanj naklonjeni četrtemu predlogu (4 %).