Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU (dalje PK) v ožjem sestavu se je v letu 2022 sestala šestkrat (seje 44–49), celo leto (in že od aprila 2021) se je ob preglednicah za tuje jezike delovno sestajala posebna delovna skupina (M. Kocjan Barle, T. Lengar Verovnik, P. Weiss, H. Dobrovoljc, kot strokovna sodelavka z inštituta U. Vranjek Ošlak). Ta skupina se je od januarja do aprila 2022 sestala 13-krat, nadaljnje delo pri usklajevanju preglednic je potekalo dopisno ali individualno. Vsa glasoslovno nerešena vprašanja, ki so jih izpostavljali avtorji preglednic ali ki jih je delovna skupina zaznala kot nerešena, je komisija vzporedno razreševala ob pripravi poglavij Glasoslovni oris, Črkovno-glasovne premene (zlasti imena z nemimi črkovnimi izglasji in preglaševanje), Oblikoslovni oris. Med njimi je izpostavljeno zlasti metodološko vprašanje razlikovanja med raziskavami slovenskega glasoslovja in slovenskega pravorečja, saj se v sodobnih delih jasno izrisuje razlika med spontanim govorom in knjižno izreko, ki je vezana na branje ali reproducirani govor. Skupina se je precej ukvarjala z argumentiranjem predlaganih sprememb in načini zapisovanja izgovora, ki bi olajšali razumevanje fonoloških in fonetičnih pojavov. Razrešena so tudi vprašanja preglaševanja in izpadanja neobstojnih samoglasnikov v tujih jezikih (tip Zadar, Pezinok, Marek ...).

Poglavje Glasoslovni oris ter pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov, tj. albanščine, estonščine, finščine, francoščine, italijanščine, madžarščine, poljščine, slovaščine, španščine in turščine, zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov, so bila 24. oktobra 2022 oddana v tehnično urejanje in pretvorbo v format TEI, ki je zahtevan za objavo na spletišču. Zapleteno zgrajeno poglavje je zahtevalo veliko ročnih prilagoditev in korektur, zato bodo ta poglavja objavljena šele januarja 2023. Sodelavci PK, ki so želeli, so pripravili za vsa pravila tudi komentarje oz. utemeljitve; te spremljajo spletno izdajo in so objavljena tudi na spletišču komisije.

Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU (dalje PK) v ožjem sestavu se je v letu 2021 sestala štirikrat (seje 40–43), od aprila 2021 pa se je ob preglednicah za tuje jezike delovno sestajala posebna delovna skupina (M. Kocjan Barle, T. Lengar Verovnik, P. Weiss, H. Dobrovoljc, kot strokovna sodelavka z inštituta U. Vranjek Ošlak in po potrebi H. Tivadar za glasoslovje). 

Poglavji »Velika in mala začetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze« sta bili marca 2021 objavljeni na portalu Fran v obliki za javno razpravo; spletno urejanje je potekalo dva meseca, pri čemer so sodelovali K. Ahačič kot urednik te izdaje, M. Černivec in T. Erjavec ter podjetje Amebis. Prispelo je več kot 1370 odzivov (od tega 775 pozivov za spremembo zapisa praznika božič). V javnosti je bilo več odzivov namenjenih predvsem napovedani reformi zapisa zemljepisnih krajevnih imen tipa »Novo Mesto«, ki je bila medijsko kljub poenotenju in odpravi izjem predstavljena kot nepotreben prelom s tradicijo in finančno breme za državljane. Končna odločitev komisije bo pripravljena po pregledu vseh pripomb in končni redakciji vseh poglavij.

Sodelavci PK, ki so želeli, so pripravili za vsa pravila tudi komentarje oz. utemeljitve; te spremljajo spletno izdajo in so objavljene tudi na spletišču komisije. 

V letu 2021 so bile že pripravljene prve redakcije preglednic za prevzemanje iz tujih jezikov: albanščina, baskovščina, danščina, italijanščina, korejščina, makedonščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, turščina; še neusklajene so češčina, estonščina, finščina, francoščina, hrvaščina, latinščina, madžarščina, nizozemščina, ruščina, španščina. Redakcijska skupina PK vsa odstopanja usklajuje in ob še neevidentiranih pojavih dopolnjuje slovensko preglednico: črka – glas.  

V fazi usklajevanja in dopolnjevanja je poglavje »Slovnični oris za pravopis«, ki obsega osnovni nabor slovničnih pravil, ki so hkrati smernice za slovenjenje prevzetega besedja, zlasti imen. V letu 2022 naj bi bilo prvo poglavje (Glasoslovni oris) tega orisa objavljeno.

S pomočjo vprašanj v spletni Jezikovni svetovalnici zbiramo probleme, ki jih je treba obravnavati v poglavjih »Pisanje skupaj ali narazen« in »Ločila«.

Novi poglavji Pravopisa 8.0 za javno razpravo sta bili predstavljeni na okrogli mizi 12. marca 2021. V medijih sta bili novi poglavji predstavljeni ve

čkrat, sodelovali so vsi člani ožje skupine: Poenostavitev pravil (POP TV, 24 ur, 14. 3.); Mala in velika začetnica (TV Slovenija, 1. program, Poročila ob petih, 18. 3.); Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (Radio Slovenija, 1. program, oddaja KiKs , 20. 3.); Zgodi se, da nas jezik prehiti (Večer, 2. 4.); Namen posodobitve pravopisa je poenostavljanje tam, kjer je to mogoče (RTV SLO, MMC, 8. 4.); Osvežitev pravopisnih pravil (Radio Slovenija, 1. program, Oddaja Intelekta, 20. 4.); Kmalu ne bo več Dobrle vasi. Prišla bo Dobrla Vas. In druge Vasi (Celovec, Novice, 23. 4.). Delo komisije je bilo predstavljeno tudi različnim strokovnim javnostim.

HD, januar 2023

V letu 2020 je komisija najprej pregledala pripombe javne razprave ob spletni objavi poglavij pravil »Pisna znamenja« in »Krajšave« na portalu Fran. Pregled je trajal do aprila 2020, sproti pa so bile slovarsko obdelane iztočnice, ki so v pravilih uporabljene za ponazorilo.

Zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen je bil pripravljen nabor bistvenih slovničnih pravil (Slovnični oris za pravopis), ki kažejo na smernice pri napotkih za rabo prevzetega besedja oziroma imen. Zaradi težav pri uskladitvi podsistema tujih lastnih imen s slovensko slovnico, tako na področju glasovja kot tudi oblik in besedotvorja, je bila glavnina poglavja poleti 2020 že poslana vsem članom širšega sestava Pravopisne komisije. S predlogi in mnenjem se je odzvala večina članov širše komisije.

Maja in junija 2020 je bila izvedena spletna anketa glede pisanja začetnice v neprvi sestavini večbesednih nenaselbinskih/nekrajevnih zemljepisnih imen (tip Bohinjsko jezero, Dolžanova soteska, Gorski kotar, Črna gora). Anketa je vprašanim ponudila pet zapisovalnih možnosti, ki so bile spletno povezane z utemeljitvami v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020), v kateri so predstavljena različna stališča tistih članov Pravopisne komisije in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki so sodelovali na t. i. srečanju dveh komisij junija 2019. Na anketo se je odzvalo 1844 oseb. Največji odstotek vprašanih (36 %) ni bil naklonjen spremembam, za malo začetnico pri neprvi sestavini se je odločilo 32 odstotkov, za veliko začetnico v neprvi sestavini se je odločilo 30 odstotkov, le dva odstotka vprašanih se z nobenim od predlogov nista strinjala. Nadaljnja odločitev je potekala tehnično, in sicer so rezultatom ankete namenili 25 % glasov, 25 % odločitvam vseh, ki so se opredelili kot jezikoslovci, učitelji jezika, lektorji, prevajalci in v 50 % mnenja vseh članov in članic Pravopisne komisije. Rezultati ankete so dostopni na spletnem naslovu Pravopisne komisije: Anketa o pisanju zemljepisnih imen (maj 2020). Celovita reforma zapisa začetnice v neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih imen je bila torej zavrnjena, komisija pa se je zato odločila za rešitev, po kateri naj se z veliko začetnico brezizjemno pišejo vse sestavine (razen predlogov in veznikov) v krajevnih imenih, v nekrajevnih imenih pa naj bodo z veliko pisane le tiste sestavine, ki so same po sebi že lastna imena.

Da bi uporabniki pravilo lažje aplicirali na konkretna, tudi manj znana imena, je bilo sklenjeno, naj se v pravopisnih pravilih poglavje razširi s pojasnili in utemeljitvijo izjem, več pozornosti naj se nameni tudi težjim poglavjem pri tej problematiki. Jeseni je bila zato pripravljena priloga »Neprve sestavine zemljepisnih imen« v obliki slovarčka teh neprvih sestavin in njihove realizacije v imenih. V skladu z anketnimi odločitvami sta bili dokončno urejeni poglavji Velika in mala začetnica ter Prevzete besede in besedne zveze, ki bosta februarja 2021 objavljeni pod naslovom Pravopis 8.0 na portalu Fran <https://www.fran.si/pravopis8>. Odprta bo javna razprava.

Začela se je priprava t. i. preglednic za posamezne jezike, ki je nadgrajena, saj ne vsebuje le preglednice z razmerjem črka – glas, temveč tudi podatke o naglasu, izreki, abecedi, pregibanju ipd. Do konca decembra 2020 je bilo pripravljenih deset preglednic, ki jo jih pripravili strokovnjaki za posamezne jezike, in sicer za kitajščino, japonščino, korejščino, nizozemščino, portugalščino, baskovščino, danščino, francoščino in italijanščino ter španščino. V pripravi pa so še litovščina, poljščina, slovaščina, češčina, ruščina, makedonščina, furlanščina, angleščina, nemščina, latinščina in grščina ter stara grščina, madžarščina, turščina in albanščina.

Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa – ePravopis. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja, slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa. Komisija slovarskih sestavkov še ni verificirala, vendar rastoči slovar uporablja kot gradivski vir.Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1032 novih slovarskih sestavkov, v ePravopisu na spletu je zdaj 6736 slovarskih sestavkov. Več kot 500 obstoječih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2020 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih osmih problemskih sklopov: (1) Domišljijska in mitološka zemljepisna imena, (2) Glasbene zvrsti, (3) Imena krajev, (4) Imena objektov in stavb, (5) Imena vladarskih in plemiških rodbin, (6) Imena voda, (7) Imena vzpetin in gorovij, (8) Imena zgodovinskih osebnosti, (9) Izkratične besede, (10) Nadomestna imena in poimenovanja za skupine prebivalcev, (11) Nagrajenci in nagrajenke, (12) Poimenovanja bolezni, iger, jedi, (13) Poimenovanja prireditev, (14) Poimenovanja zgodovinskih dogodkov, (15) Prevzeta občna poimenovanja, (16) Pripadniki in pripadnice (uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice) in (17) Tvorjenke iz kratic.

HD, marec 2021

Člani ožjega sestava PK so se v letu 2019 sestali štirikrat, člani širšega so zaprošeni za sodelovanje glede na svojo specializacijo.

Delo je organizirano tako, da ožja skupina sodelavcev inštituta (A. Bizjak Končar, H. Dobrovoljc, N. Jakop, T. Lengar Verovnik, P. Weiss) pripravlja besedilo posameznih sklopov, ki jih ožja skupina komisije (M. Kocjan Barle. J. Orešnik, A. Skubic, H. Tivadar) obravnava na več sejah in dopolni do podobe, s katero soglašajo. Po končnem pregledu je poglavje poslano v presojo širši skupini (P. Holozan, D. Kladnik, M. Jesenšek, I. Stramljič Breznik, M. Snoj, M. Žagar Karer, A. Žele; od jeseni 2019 so člani te K. Ahačič, N. Logar, M. Petrovčič).

V letu 2019 se je zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen (problemski sklopi: umetniška imena, psevdonimi, tuja mesta) Pravopisna komisija še ukvarjala s t. i. slovničnim dodatkom k ožjim pravopisnim pravilom, ki se v končni različici imenuje Slovnični oris za pravopis. V letu 2018 je bil pripravljen sistem za pregibanje samostalnikov moškega spola, v letu 2019 je bilo slednje pripravljeno tudi za ženski in srednji spol, obravnavane so bile mešane sklanjatve, posebnosti sklanjanja večbesednih imen in poimenovanj, besednih zvez. Pripravljeno je bilo poglavje o besedotvorju, v katerem so izhodišče priponska obrazila -lec/-vec; -ski/-ški; -ov/-ev in -in, izpostavljena je tvorba ženskih poimenovanj. Iz skupnega poglavja so bila izluščena štiri samostojna poglavja, v katerih so obravnavani pojavi: neobstojni samoglasnik, daljšanje osnove, preglas in nemi samoglasniki v izglasju. Vsi pojavi so bili preverjeni z imenskim gradivom v različnih jezikih. Na novo je bilo napisano poglavje o glasoslovju v pravopisu (Hotimir Tivadar). Ob gradivskih raziskavah oblikoslovja in besedotvorja tujih imen je Pravopisna komisija poleti 2019 izvedla anketo o oblikoslovnem pregibanju in besedotvorju, v kateri so bila izpostavljena problematična mesta in dvojnične rešitve. Rezultati ankete so dostopni na spletišču Pravopisne komisije.

Ob končni redakciji poglavja o veliki in malo začetnici Pravopisna komisija sodeluje s strokovnjaki Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Komisiji sta junija 2019 organizirali posvet o reformi zapisa večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imen, na katerem je nastopilo pet članov Pravopisne komisije. Udeleženci posveta so pripravili prispevke, ki bodo objavljeni v e‑knjigi. Ta bo spremljala anketo o zapisu zemljepisnih imen, ki bo izvedena v prvem trimesečju leta 2020.

Jeseni sta bili za javno razpravo pripravljeni dve poglavji pravopisnih pravil – Pisna znamenja in Krajšave (K. Ahačič, M. Černivec, T. Erjavec). Poglavji sta bili decembra objavljeni na portalu Fran, v sistemu, ki javnosti omogoča spletno komentiranje. Na spletišču Pravopisne komisije so objavljeni komentarji oz. utemeljitve obeh poglavij (H. Dobrovoljc in T. Lengar Verovnik).

Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja, slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa.

Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1260 novih slovarskih sestavkov, v ePravopisu na spletu je zdaj 5642 slovarskih sestavkov. Več kot 350 obstoječih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2019 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih osmih problemskih sklopov: (1) Kratice; (2) Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov); (3) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin); (4) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin); (5) Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin; (6) Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin; (7) Smeri, nazori, gibanja; (8) Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen).

HD, januarja 2020

Člani ožjega sestava PK so se v letu 2017 sestali šestkrat, s člani širšega sestava so sodelovali pri prenovi poglavja o prevzetih besedah in besednih zvezah.

V letu 2017 je bilo dokončno usklajeno poglavje o krajšavah, tj. kraticah, okrajšavah, simbolih in formulah. To je poglavje je v pravopisnih pravilih novo, saj smo želeli opisati jezikovno vedenje vedno večjega števila kratic in nove položaje okrajšav. Slovenščina ima namreč vedno več domačih in prevzetih krajšav. V jezikovnem razvoju se vse te oblike tudi spreminjajo: simboli in formule kot dogovorjena znamenja v okviru strok precej manj kot okrajšave, ki težijo k vse večjemu poenobesedenju (i. t. d. > itd.), in kratice, ki pogosto prehajajo med lastna imena in občna poimenovanja (UNICEF > Unicef; EMŠO > emšo).    

Komisija je pripravila tudi prenovljeno poglavje o prevzetih besedah in besednih zvezah, v katerem je med bistvenimi spremembami nova terminologija (namesto tujk in izposojenk ter polcitatnih in podomačenih lastnih imen se izrazje poenoti v par podomačeno – nepodomačeno, in sicer ne glede na to, ali gre za občna poimenovanja ali lastna imena), oddaljitev od fonetičnega prečrkovanja pri neevropskih nelatiničnih pisavah, nova zgradba poglavja, odločitev o ohranjanju diakritičnih znamenj in posebnih črk v latiničnih pisavah ter uvedba kategorije »slovenske ustreznice tujih imen« ne le pri zemljepisnih, temveč tudi pri osebnih imenih (Charles – Karel). Poglavje o prevzemanju bo smiselno zaključila priprava preglednic za posamezne jezike. 

HD, januarja 2018

Dejavnost Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU v letu 2016 je bila usmerjena v dokončno uskladitev poglavja o rabi velike in male začetnice ter pripravo geslovnikov za pravopisni slovar, ki se nahaja na portalu Fran (gl. poročilo za leto 2015) pod imenom Slovar pravopisnih težav. Ob tem je komisija pripravila tudi utemeljitve bistvenih sprememb (npr. ukinitev nestičnega vezaja, sprememba zapisovanja krajevnih imen, kodificiranje zaščitenih imen in znamk) in novosti (npr. kodifikacija nadomestnih imen, jedi, zapisovalnih načinov v elektronskih besedilih) v dotlej prenovljenih pravopisnih pravilih. Za uskladitev v okviru širšega sestava je pripravljeno poglavje »Krajšave« (tj. kratice, okrajšave, simboli, formule). Predlagane so bile tudi spremembe dosedanjih pravorečnih pravil za kratice in stičnost nekaterih večbesednih okrajšav. 

HD, februarja 2017

Pravopisna komisija pri SAZU v ožjem sestavu se je v letu 2015 sestala petkrat. Na sejah so sodelovali vsi člani ožjega sestava.

Dejavnost Pravopisne komisije v letu 2015 je bila namenjena pripravi besedila za nova pravopisna pravila: potem ko je bilo leta 2014 pripravljeno in v okviru ožjega sestava dokončno usklajeno poglavje »Pisna znamenja«, je bilo v letu 2015 pripravljeno poglavje »Velika in mala začetnica«, pri katerem so sodelovali sodelavci Inštituta za slovenski jezik (doc. dr. Aleksandra BIzjak Končar, doc. dr. Nataša Jakop, dr. Peter Weiss, doc. dr. Tina Lengar Verovnik in doc. dr. Helena Dobrovoljc), članica širšega sestava ga. Marta Kocjan Barle in vsi trije zunanji člani ožjega sestava, akad. prof. dr. Janez Orešnik, izr. prof. dr. Hotimir Tivadar in dr. Andrej E. Skubic, pri zemljepisnih imenih pa smo sodelovali tudi z dvema članoma Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI), dr. Dragom Kladnikom in dr. Dragom Perkom.

Del sodelavcev ožjega sestava PK, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ob pravilih pripravlja slovarski del pravopisa, imenovan Slovar pravopisnih težav, ki je objavljen na portalu Fran in ki predstavlja gradivsko razširitev pravil. Ob slovarju je na portalu Fran objavljena tudi zbirka Pravopisne kategorije s podnaslovom Problemski sklopi Slovarja pravopisnih težav je nabor pravopisnih kategorij, ki omogoča uporabnikom  vpogled v proces prenove pravopisnih pravil.
V Slovarju pravopisnih težav najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, rabi, besedotvornih možnostih besede, posredno pa je uporabnik obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. 

HD, februarja 2016

Pravopisna komisija pri SAZU (dalje PK) se je v letu 2014 sestala petkrat. Na sejah so sodelovali vsi člani ožjega sestava:
doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU), doc. dr. Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU in FH UNG; predsednica komisije), dr. Andrej Ermenc Skubic (pisatelj in prevajalec), dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU), akad. prof. dr. Janez Orešnik (SAZU), izr. prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), akad. prof. dr. Jože Toporišič († 2014) (SAZU), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU).  


 

Člani širšega sestava komisije so vabljeni k sodelovanju ob obravnavi posameznih področij. Člani ožjega sestava PK z Inštituta za slovenski jezik se od oktobra srečujejo na delovnih srečanjih vsaj trikrat mesečno in pripravijo gradivo za skupno obravnavo na sejah ožjega sestava. 

Člani ožjega sestava PK so pregledali tudi problemske sklope posameznih redakcij Slovarja pravopisnih težav Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, katerega prva (poskusna) različica je objavljena na slovarskem portalu Fran. Slovar pravopisnih težav kot rastoči (sprotno dopolnjevani) slovar na portalu je zasnovan po problemskih sklopih in bo nastajal vzporedno s pravopisnimi pravili. Vsak problemski sklop (trenutno jih je objavljenih sedem: črke (latinske, grške), simboli, okrajšave, vezalne zloženke, lastna imena tipa Lea, slovenska ženska in moška lastna imena, svojilni pridevniki iz teh imen) v opisu na spletišču vsebuje tudi novosti glede na obstoječo kodifikacijo. Status teh pravopisnih redakcij je na ravni »predloga«, ki ga skupina daje v presojo PK in (glede na spletno objavo) tudi pišoči javnosti. Po odobritvi PK bodo redakcije dobile status »sprejeto«. 

Nekatera aktualna jezikovna vprašanja se dotikajo bolj jezikovnokulturne problematike kot konkretnih normativnih problemov, zato je PK svoji ustanoviteljici predlagala ustanovitev telesa po zgledu nekdanjega Jezikovnega razsodišča, ki bi se odzivalo na aktualne jezikovne zadrege slovenščine v javni rabi. Predlog bo II. razredu SAZU predstavil član PK, akad. Orešnik.

HD, marca 2015